fbpx

Skip links

Deli

Kako 24 ur v dnevu podaljšati na 48?

Odkar pomnim, je moj dan čisto prekratek za vse, kar bi si želela izkusiti, doživeti, prebrati. Poleg šolskih in kasneje študijskih obveznosti nikoli nisem smela zamuditi še vsega dogajanja, obšolskih dejavnosti ter takšnih in drugačnih dogodkov.

Danes vsakodnevno združujem najmanj tri vloge – vlogo mamice, partnerke in samostojne podjetnice, tem pa dodajam še vloge prijateljice, motivatorke, sestre, hčerke, tete, svakinje, snahe … in še mnogo drugih. 🙂 Zato je izziv še toliko večji. Izziv pa ni večji v tem, kako odigrati vse vloge in opraviti vse opravke tistega dne, izziv je dejansko živeti in ne samo hiteti od enega opravka do drugega.

Ste kdaj pomislili za desetletje nazaj in se poskusili spomniti, kako ste živeli in kaj ste doživeli? Večina se nas spomni praznovanj, rojstev, smrti, zaključka izobraževanja, selitve in počasi se z naštevanjem konča.

Ste se kdaj vprašali, zakaj?

Hitimo. Hitimo za opravki, ki nam ob koncu leta ne pomenijo nič, ki nam ne dajo spominov, ne vzbudijo občutkov, le izčrpavajo nas. Ste kdaj poskusili izprazniti svoj »to do« seznam? Ne mislim na dnevni »to do« seznam, ampak celotni seznam opravkov, ki jih enkrat morate opraviti. Prepričana sem, da ne. In ob kljukanju opravkov iz »to do« seznamov minevajo dnevi, minevajo tedni, minevajo meseci in na koncu leta. In ko pogovor nanese na to temo, je odgovor večine: »Ja, tako pač je«.

Ne, jaz tega ne sprejmem.

Iz tega razloga sem raziskovala, prebirala knjige, poslušala podcaste, sledila kanalom na youtubu tistih ljudi, ki se prav tako niso mogli sprijazniti z dejstvom, da »tako pač je«. Vsi tisti, ki me bolje poznate, veste, da zame ni dovolj, da nekaj slišim in preberem, da resnično verjamem, moram vse dobre ideje preizkusiti. Moji hčerki to povzameta s stavkom »O, mami …  imaš spet izziv?« J

Zakaj izziv? Ker nikoli ne rečem: »To pri meni ne deluje.«, če tega ne preizkusim. Ker trdno verjamem, da nas enaka dejanja in ravnanja pripeljejo do enakih rezulatatov in da brez spremembe dnevne rutine ni spremembe. Ja, pravilno ste prebrali: dnevne rutine. In kako?

Preprosto, z jasnim ciljem, da vsak dan zapolnimo s trenutki, ki si jih bomo zapomnili. Trenutki, obarvanimi s čustvi, ko uživamo v njih in smo povezani sami s sabo in tistim, kar smo. Pa naj bo to med jutranjim razvažanjem otrok, na poslovnem sestanku ali popoldanskem teku. Tako dan napolnimo s trenutki in dobimo občutek podaljšanega časa. Ker smo v trenutku, ga občutimo in doživimo v vsej popolnosti.

Velikokrat ne mine niti minuta, pa vendarle imamo občutek, da se čas takrat ustavi. Zato se nam vtisnejo v spomin. Spomnimo se glasbe, spomnimo se občutkov, spomnimo se, kako je dišalo, spomnimo se, kako nas je grelo toplo sonce.

Vas zanima, kako podaljšati čas? S spremembo pogleda na čas in opravke. Z dobrim planiranjem in zavestno odločitvijo, da naredimo vsak dan nekaj v tej smeri. Kmalu delim tudi preizkušene tehnike, saj si želim, da bi vsak od nas pogledal na preteklo leto in naredil seznam vsaj 365 trenutkov letošnjega leta.

Return to top of page