Zakaj sem se podala na samostojno pot in pustila službo za nedoločen čas?

Svojo karierno pot sem začela na Občini Jesenice. Marsikdo mi je rekel: »Tanja, super! Dobila si sanjsko službo.« In res je bila sanjska. Imela sem super sodelavce, imeli smo kup projektov, priložnost sem imela sodelovati v različnih projektnih skupinah, spoznavala nove ljudi, dnevno reševala izzive različnih področij. V tem času sem se ogromno naučila, pridobila širino, izkušnje.

Vedno sledim svojim občutkom in nekega dne se je pojavil tudi občutek, da je čas za korak naprej. Želja po svobodi v delovanju in odločanju je močno izražena v mojem značaju, zato razmišljanje ni stremelo k iskanju novega delodajalca, ampak sem se odločila slediti svoji viziji, svojim sanjam in ciljem.

Nekega večera sem vzela v roke svinčnik in v svoj blok zapisala svoje želje, vizijo in cilje, ki jim želim slediti na svoji samostojni poti. Te razloge lahko danes, po kar nekaj letih, delim tudi z vami. Zakaj samostojna pot? Zato:

• ker želim doživeti, kako energija množice, ki je usmerjena v enak cilj, podira meje in vodi v napredek vseh,
• ker želim, da se ljudje premaknejo iz vloge pasivnosti v vlogo aktivnosti,
• ker želim, da bi vsak pomislil, kaj danes lahko naredi za lepši jutri sebe in drugih,
• ker želim, da se ljudje zavejo, kako pomembno je imeti določene in zapisane cilje,

ker želim, da je vsak problem izziv in ne ovira,

• ker želim, da s strankami iščemo rešitve v okviru dovoljenega,
• ker želim, da se ne ustvarjajo anomalije z iskanjem pravnih lukenj; s tem namreč naredimo še večjo škodo, saj na koncu nihče več ne ve, kaj je prav in kaj ne,
• ker želim, da je vsaka pravna rešitev usklajena s sistemom vrednot stranke,
• ker želim, da vsak od nas začne spet verjeti v pravo in pravno državo,
• ker želim, da bi vsak stremel k temu, kako se dogovorjenega držati in ne kako izkoriščati zakonske in pogodbene luknje,
• ker želim obuditi zavedanje, da nam pravo daje varnost in določa »pravila igre« in da je za vse koristno, če se jih držimo,
• ker želim, da se na pravo gleda kot na pomoč, na okvir, ki nam postavlja meje, in ne kot oviro,
• ker želim predstaviti mediacije kot način reševanja sporov izven sodišč,

ker želim ozavestiti, da lahko sami kreiramo rešitev v sporu s pomočjo mediatorja,

• ker želim ozavestiti, da ni edina možnost rešitve spora na sodišču,
• ker želim pokazati, da smo ljudje z urejenimi odnosi (družinskimi, prijateljskimi, na delovnem mestu …) lahko bolj kreativni, bolj zdravi, polni energije in imamo večjo motivacijo,
• ker želim, da se vsak posameznik zave, da je v nas možnost ustvarjanja in uresničevanja sebe oziroma družbe po naši meri, ki spodbuja k napredku in aktivnemu delovanju,
• ker želim, da vsi usmerjamo energijo v razvoj oziroma napredek tako v sebi oziroma svoji mikrookolici (družini, delovnem mestu, s prijatelji, s sorodniki …) kot v svoji makrookolici (kraju, mestu, občini, regiji, državi, Evropi, svetu),
• ker verjamem, da je ravnovesje ključ do zadovoljstva in notranjega miru.

Sama v to resnično verjamem in si želim, da združimo energijo, jo povežemo in usmerimo v enak cilj – boljši jutri za nas in prihodnje generacije. In ravno tukaj se ponovno skriva odgovor na zgornje vprašanje. Zakaj sem se podala na samostojno pot? Zato, ker sem nepoboljšljiva optimistka, malo nora, neustavljiva pozitivka, ki verjame v nemogoče in je zato pripravljena poskusiti.